Bobri so večinoma aktivni ponoči. Zbudijo se zvečer, v brlog pa se umaknejo proti jutru. Poleti so tudi bolj aktivni kakor po zimi, saj imajo pod nadzor več območja kot po zimi. Aktivni so na območjih kjer ni močan vodni tok. Za gradnjo jezov in bobrišč uporabljajo kamenje, blato, veje…Večino svojega dneva prespijo. Ko so ujeti pod ledom, se njihov cirkadialni ritem spremeni, njihov dan pa postane daljši, saj začne trajati od 26 do 29 ur. Nenehno morajo glodati drevesa, saj jim ves čas rastejo zobje.
BOBROVO DOMOVANJE
Bobrišče je struktura, zgrajena iz vej in blata. Največkrat so zgrajeni na vodi, v obliki jeza, a včasih tudi na suhem, v obliki brloga.
Zakaj bobri gradijo jezove?
Za to obstaja posebno zanimiv razlog. Ne zaradi tega, ker bi jim to predstavljalo posebno zabavo ali ker nebi imeli kam z nagriženimi vejami.
Jezove gradijo zato, ker jim na določenem predelu nivo vode ne ugaja in ga zaradi bobrišč želijo znižati!
Zajezitev potoka ali reke nosi tudi občutne posledice. Nižji vodostaj krči življenjski prostor ribam, manjši dotok vode vpliva na okoliška kmetijska zemljišča, kar posebno jezi kmete.
Bober je največji evropski glodalec. Njegovo življenje je povezano z celinskimi vodami. Natančno podira drevja, gradi jezove in bobrišča. Z gradnjo jezov omogoča ugodne življenjske razmere za številne vrste organizmov. S tem povečuje biodiverziteto in biomaso vodnih in obvodnih ekosistemov. Bobrova vloga v prilagajanju podnebnih spremembam je neprecenljiva saj nam kaže, kako moramo zadrževati vodo v krajni in povečevati njeno samočistilno sposobnost.
KARLJESTVO: Animalia (živali)
DEBLO: Chordata (strunarji)
RAZRED: Mammalia (sesalci)
RED: Rodentia (glodalci)
DRUŽINA: Castoridae (bobri)
Le redke živali so tako pomembno vplivale na odkrivanje novih krajev, pa tudi na gospodarstvo in zgodovino dežele kot bober. Za posest nad lovišči bobrov so izbruhnile celo vojne. – Wikipedia
TELESNA DOLŽINA (brez repa): od 80 cm do 100cm
REP: dolžina od 30 cm do 34 cm, širina okoli 16 cm. Prekrit je z luskami
MASA: od 23 kg do 35kg
GOSTOTA KOŽUHA: od 12000 do 23000 dlak/cm2
ŠTEVILO PRSTOV: 5
Bobri so sesalci, ki živijo do 17 let v naravi in do 35 let v ujetništvu. Prsti na zadnjih nogah imajo plavalno kožico. Sprednje noge so krajše in namenjene kopanju, prenašanju materiala in držanju hrane. Na kopnem so bobri počasni, za razliko v vodi, kjer veljajo za zelo dobre potapljače. Pod vodno gladino lahko zdržijo tudi do 15 minut.
Imajo gosi kožuh rjave barve, trebušna stran je svetlejša od hrbtne.
Bobri imajo velike rumene zobe, ki so bogati z železom in so zato zelo trpežni. Rastejo mu celo življenje.
Bobri nimajo dobro razvitega vida, imajo pa zato dober sluh in voh. Z vohom se tudi sporazumevajo.
So rastlinojedci. Hranijo se s skorjo, listi in poganki različnih rastlin: vrbe, topoli, jelše, itd. ter z zelišči in vodnimi rastlinami.
Bobrov naraščaj ni posebno številčen. V enem leglu se letno skotijo od 2 do 3 mladiči, ki s starši živijo do drugega leta, ko si ustvarijo svojo družino.
Pozdravljen obiskovalec!
Pred tabo je del gozdne učne poti, ki jo urejajo učenci in učitelji Osnovne šole Otočec. Ogledaš si lahko, kako živijo bobri na tem delu potoka Lešnica ne da bi jih pri tem zmotil ali jim poškodoval kakšen del njihovega življenjskega prostora.
Zbrano gradivo je nastalo v času od 2019 do 2022 v okviru mednarodnega projekta ATS STEM. Več o projektu si lahko prebereš na strani DOMOV.
Raziskujemo življenje bobrov
Tukaj je zbranih nekaj predlogov za dneve dejavnosti za učence od prve do tretje triade.
ASDFASF
Avtorica: Barbara Pavlovič Plevanč, razredničarka 8. b
V prvem letu projekta, smo se v 8. b razredu lotili razvijanja čustvene inteligentnosti.
Kaj to sploh pomeni?
Zavedanje lastnega doživljanja (Opazim in prepoznam svoje reakcije, kadar pride do čustveno intenzivne situacije.)
Uravnavanje lastnega doživljanja (Znam se obvladati in usmeriti v PRIMERNO reagiranje.)
Zavedanje družbenih interakcij (Sem empatičen, prepoznam občutja pri drugemu ter e zavedam svojega vpliva v medčloveških odnosih.)
Uravnavanje družbenih interakcij (Učim se PRIMERNEGA stika z drugimi – komunikacije, sodelovanja.)
PRVA DEJAVNOST: Kaj bi bil, če bi bil …
Učenci so si izbrali simbolno podobo, ki ga/jo najbolje predstavlja:
Žival, rastlina, šolska potrebščina, stavba, vozilo, barva.
Učna cilja pri tem sta bila odgovoriti in pojasniti:
DRUGA DEJAVNOST: Kaj doživljam?
Navodilo učencem:
Po opisu situacije si predstavljaj, katero čustvo se vzbudi v tebi v takem primeru. Opiši, kako reagira tvoje telo, katere misli se ti porodijo in kako na to reagiraš.
Na koncu presodi, katero od omenjenih čustev je zate najtežje obvladljivo in kaj tedaj storiš.
TRETJA DEJAVNOST: Kaj doživljam?
3. OSEBNE MAPE UČENCEV
Po navodilu pri tehniki in tehnologiji so učenci izdelali mapo To sem jaz. Naslovnico so okrasili z risbo. Izbrali so takšen motiv, da predstavlja njihovo osebnost.
4. JEZIK VOLKOV IN ŽIRAF
Spoznali smo značilnosti 2 načinov komunikacije – agresivnega (jezik volkov) in asertivnega, miroljubnega (jezik žiraf).
Z učenci smo na to temo izvedli tri dejavnosti:
Pripravila: Barbara Pavlovič Plevanč, razredničarka 8. b